ma Netelan

tan lipu Wikipesija
Jump to navigation Jump to search
ma Netelan

Nederland

Flag of the Netherlands.svg

len ma

State coat of arms of the Netherlands.svg

sitelen lawa

EU-Netherlands.svg
ma tomo lawa ma tomo Ansetan
ma tomo Den Haag
ma suli ma Elopa
toki lawa toki Netelan
mani mani Elopa (€)
ISO 3166 NL
lipu ilo government.nl

ma Netelan li ma lon ma Elopa. toki Netelan la nimi ona li Nederland. ma tomo lawa li ma tomo Ansetan. taso kulupu lawa pi ma Netelan li lon ma tomo Den Haag. taso ma tomo pi jan mute mute li ma tomo Kotetan. ma Netelan li poka ma Tosi li poka ma Pesije. ma Netelan li ma pi kulupu wan Elopa li kepeken e mani Elo. len ma li jo e kule ni: loje en walo en laso. kalama musi ma li kalama musi Wilhelmus

nimi Netelan[o ante | o ante e toki ilo]

toki Netelan pi sin ala la nimi Nederland li 'ma anpa'. ma Netelan li jo ala e nena suli. toki mute la nimi pi ma Netelan li 'ma anpa'. pana lukin la nimi pi ma Netelan li Países Bajos.

tenpo pini[o ante | o ante e toki ilo]

tenpo pini la ma Netelan en ma Pesije li ma wan. ma Pesije li ma pi ma Netelan ala lon tenpo sike 1830.

ma Netelan li utala ala lon tenpo utala ma pi nanpa wan. taso ma Tosi li utala e ma Netelan li jo e ma Netelan lon tenpo utala ma pi nanpa tu. ma Tosi li pakala mute e ma tomo Kotetan li moli e jan pi nasin sewi Juta mute mute.

tenpo pini la ma Netelan li jo e ma Intonesija e ma Suliname. ma Intonesija li ma pi ma Netelan ala lon tenpo sike 1945. ma Suliname li ma pi ma Netelan ala lon tenpo sike 1975. jan mute pi ma Intonesija en jan mute pi ma Suliname li lon ma Netelan tan ni. ma Suliname li kepeken e toki Netelan.

ma lili[o ante | o ante e toki ilo]

ma Netelan li jo e ma lili luka luka tu. jan mute li toki e ni: ma Olan li nimi pi ma Netelan. taso ma Olan li ma pi ma Netelan li jo e ma lili tu. ma lili pi ma Olan li ma lili Notolan li ma lili Setolan. ma Olan li jo e ma tomo suli mute. ma tomo Ansetan en ma tomo Rotterdam en ma tomo Den Haag li lon ma Olan.

jan mute pi ma lili Fryslân li toki e toki Fryslân. toki Fryslân li toki Netelan ala. kulupu lawa pi ma lili Fryslân kepeken e toki Fryslân e toki Netelan.

tenpo pini la ma lili Flevoland li lon ala. jan li pali e ma lili Flevoland lon tenpo sike 1968.

ma Netelan li jo e ma luka wan lon ma Amelika. ma ni li ma Alupa li ma Ponelu li ma Kosu li ma Sintesasiju li ma Sapa. jan mute li toki e toki Papijamentu lon ma ni. toki Papijamento li jo e nimi pi toki Potuke pi toki Epanja pi toki Netelan.

kon[o ante | o ante e toki ilo]

telo sewi mute li lon ma Netelan tan ni: ma Netelan li jo e poki telo mute. ma Netelan li jo e tenpo lete e tenpo seli. tenpo pi mute lili la ko walo en telo kiwen lete li kama.

weka telo[o ante | o ante e toki ilo]

tenpo pini la ma mute li ma telo li lon anpa telo. jan pi ma Netelan li pali e nena li weka e telo li pali e ma sin. toki Netelan la nimi pi ma sin ni li polder. telo mute li pakala e ma Netelan lon tenpo sike 1953. jan li pali e tomo Deltawerken tan ni. tomo Deltawerken li lon ma Selan.

jan lawa[o ante | o ante e toki ilo]

jan lawa pi ma Netelan li jan Wilemalesante. ona li jan lawa pi tenpo mute. jan Amalija li jan lili pi jan Wilemalesante. tenpo kama la ona li jan lawa pi ma Netelan. meli ona li jan Masima. ona li pi ma Akensina. jan Wilemalesante li ken pali e ijo pi mute lili. jan mute mute li pilin e ni: jan Wilemalesante li pona. tenpo suno pi jan Wilemalesante li tenpo suno ma pi suli mute. nimi tenpo li tenpo Koningsdag. tenpo Koningsdag la jan mute li jo e len jelo loje tan ni: mama ale pi jan lawa en jan lili ale pi jan lawa li jo e nimi Van Oranje. toki Netelan la oranje li loje jelo.

kulupu lawa[o ante | o ante e toki ilo]

tomo pi kulupu lawa li tomo Tweede Kamer. tomo Tweede Kamer li lon ma tomo Den Haag. lon tomo Tweede Kamer la kulupu suli li kulupu VVD li kulupu PVV li kulupu CDA. kulupu VVD li wile e ni: jan li ken pali e ijo mute li ken esun mute. kulupu PVV li wile e ni: ma Netelan li suli li jo ala e jan mute pi ma ante. kulupu CDA li pilin e nasin sewi Kolisu. tomo Tweede Kamer li jo e kulupu pi nasin loje. pana lukin la kulupu GroenLinks li wile e ni: ma Netelan li jo e sama mute e kon pi jaki ala. kulupu VVD li suli mute mute lon tomo Tweede Kamer. jan lawa pi kulupu VVD li jan Mark Rutte. jan Mark Rutte li pali e ijo suli mute.

moku[o ante | o ante e toki ilo]

ma Netelan li jo e moku pi pona mute mute. kili ma sike li lon moku mute pi ma Netelan. ma Netelan li jo e moku ni:

  • pan suwi sike lili kepeken ko suwi pi kule loje jelo pimeja. toki Netelan la nimi li stroopwafels.
  • pan suwi sike lili seli kepeken ko suwi walo. toki Netelan la nimi li poffertjes.
  • ko jelo. ko jelo li lon tan soweli pi telo walo. toki Netelan la nimi li kaas.

nasin[o ante | o ante e toki ilo]

kulupu lawa pi ma Netelan li pilin ala e ni: kasi nasa li ike. kulupu lawa ma pi mute lili li pilin sama ma Netelan. jan li ken jo e kasi nasa lon ma Netelan. jan li ken kepeken e kasi nasa lon tomo pi kasi nasa. toki Netelan la nimi pi tomo ni li coffeeshop.

kulupu kule li pilin pona lon ma Netelan. jan mute mute li pilin e ijo tu: meli li ken olin e meli li ken jo e tomo poka meli. mije li ken olin e mije li ken jo e tomo poka mije. taso, tonsi li ken ala kama jo e misikeke tonsi kepeken tenpo lili.

kulupu lawa pi ma Netelan li toki e ni lon tenpo sike 2001: sina sama jan ale. jan kule li ken wan.

jan pona[o ante | o ante e toki ilo]

ma Netelan en ma Pesije en ma Lusepu li ma pi kulupu Penelusi. ma ni li sama mute. tenpo pini pi ma ni li sama mute. ma Netelan en Pesije li toki e toki Netelan. ma Lusepu en ma Pesije li toki e toki Kanse. jan pi ma Netelan li pilin e ni: ma Tosi li suli mute. jan pi ma Netelan mute li lon ma Tosi. ma Netelan en ma Tosi li esun e ijo mute. jan mute pi ma Netelan li kama sona e toki Tosi.


kipisi:ilo Wikitata